OPN CELJE 2026: zamujena razvojna priložnost mesta

Občinski prostorski načrt (OPN) je najpomembnejši razvojni dokument občine. Določa, kje se lahko gradijo stanovanja, stanovanjske hiše, gospodarski objekti, ceste, športni centri, turistična infrastruktura in druge ureditve. Odločitve, zapisane v OPN, praviloma vplivajo na razvoj prostora za naslednjih dvajset do trideset let.

Ko se je priprava novega OPN za Celje začela, so bila pričakovanja velika. Mesto je potrebovalo nove površine za stanovanja, prostor za širitev gospodarstva, izboljšanje turistične ponudbe in ustvarjanje kakovostnega bivalnega okolja za prihodnje generacije.

Zato je ključno vprašanje:

Ali je sprejeti OPN Celju prinesel razvojni preboj ali zgolj minimalno povečanje razvojnih možnosti?

Kaj kažejo številke?

V javni razgrnitvi leta 2023 je bilo predvidenih 2.791 ha stavbnih zemljišč, v končno sprejetem OPN pa jih je ostalo 2.574 ha. To pomeni, da je bilo med usklajevanji z državnimi nosilci urejanja prostora med letoma 2024 - 2026 izločenih kar 217 ha razvojnih površin.

Končno sprejeti OPN tako vsebuje 34 ha več stavbnih zemljišč kot dosedanji Celjski prostorski plan.

To pomeni:

Celje je glede na osnutek OPN izgubilo 217,51 ha

in

glede na stari Celjski prostorski plan pridobilo le 34,02 ha

Vir: spletna stran MOC

Prav ta primerjava odpira vprašanje, ali rezultat skoraj dvajsetletnega pripravljanja OPN ustreza prvotnim razvojnim ambicijam mesta.

Kaj pomeni 217 hektarjev?

Za večino občanov je številka 217 hektarjev težko predstavljiva.

217 hektarjev pomeni približno:

• 305 nogometnih igrišč,
• več kot 2 milijona kvadratnih metrov površin,
• območje velikosti več celotnih mestnih četrti.

Seveda to ne pomeni, da bi bila vsa ta zemljišča nekoč pozidana. Pomeni pa, da je mesto izgubilo pomembno razvojno rezervo za prihodnost. Veliko občanov in občank je izgubilo možnost za gradnjo stanovanjskih objektov v primestju in na podeželju.

Vsako mesto potrebuje določeno količino prostorskih rezerv, saj nihče ne more natančno napovedati, kakšne potrebe bodo nastale čez deset ali dvajset let. Če teh rezerv ni, postane razvoj bistveno težji, dražji in počasnejši. Ljudje pričnejo odhajati iz mesta in iskati priložnosti drugje.

Koliko pobud pravnih in fizičnih oseb, za spremembo namenske rabe zemljišč, je bilo uspešnih?

Mestna občina Celje je podala podatek, da je v postopku zbiranja pobud za OPN prejela 1016 pobud pravnih in fizičnih oseb. Na javni razgrnitvi OPN je bilo uspešnih 406 pobud, v usklajenem predlogu OPN pa le še 330 pobud. V 217 ha izgubljenih stavbnih zemljiščih je veliko pobud posameznikov, ki so si v primestju želeli graditi stanovanjske hiše zase, za svoje otroke in vnuke. Pobudniki o spremembi statusa pobude po uskladitvi predloga OPN s strani Mestne občine Celje niso bili obveščeni, niti niso mogli podati pripomb.

Kje je Celje izgubilo največ razvojnih možnosti?

Največja težava ni v samem številu hektarjev, ampak v tem, katera območja so bila zmanjšana ali izločena. Izločene so bile površine za razvoj gospodarstva, gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, površine cest (obvoznica Ljubečna - Arclin), športno rekreacijske površine, površine za turizem...

To je le nekaj območij, ki je izgubilo razvojni potencial:

Gospodarska cona Trnovlje

Na območju Trnovelj je bilo izgubljenih približno 30 hektarjev razvojnih površin. Prav to območje je bilo predvideno kot eden ključnih nosilcev gospodarskega razvoja mesta. Na območju so bile zagotovljene prostorske rezerve za razvoj v naslednjih desetletjih.

Ključno vprašanje ni zgolj velikost zmanjšanja, temveč posledice:

• ali bo zaradi zmanjšanja obsega gospodarske cone manj prostora za nova podjetja,
• ali bo Celje težje privabljalo investitorje,
• ali bo manj možnosti za nova delovna mesta in dodatne občinske prihodke.

Vir: spletna stran MOC

Lava: manj možnosti za šport in rekreacijo

Spremembe na območju Lave niso pomembne zgolj z urbanističnega vidika.

Pomembno vprašanje je:

• kako spremembe vplivajo na načrtovane športne in rekreacijske površine,
• ali bo ostalo dovolj prostora za športne vsebine ob šolah in stanovanjskih soseskah,
• kakšen bo vpliv na kakovost bivanja v tem delu mesta.

Razvoj mesta ni sestavljen samo iz stanovanj in podjetij, temveč tudi iz javnih površin, kjer prebivalci preživljajo prosti čas.

Vir: spletna stran MOC

Sončni park: ali je projekt še izvedljiv?

Za območje Sončnega parka se postavlja pomembno vprašanje:

Ali je po izvedenem arhitekturnem natečaju in spremembah OPN projekt še vedno mogoče realizirati v predvidenem obsegu?

Če so bile površine zmanjšane ali spremenjene, je treba preveriti:

• ali je natečajna rešitev še usklajena z OPN,
• ali bo projekt izvedljiv brez dodatnih sprememb,
• ali so bila javna sredstva za natečaj porabljena učinkovito.

Občani imajo pravico vedeti, ali je predstavljena vizija Sončnega parka še vedno izvedljiva.

Vir: spletna stran MOC

Celjska koča

Celjska koča predstavlja razvojno lokacijo v neposredni bližini mesta.

Zato se postavljajo vprašanja:

• kakšne so posledice zmanjšanja razvojnih površin za turistični razvoj,
• kakšne možnosti ostajajo za nove nastanitvene zmogljivosti,
• kako bodo spremembe vplivale na razvoj gorskega kolesarstva, pohodništva in drugih športnih dejavnosti,
• ali ostajajo strokovne podlage za razvoj Celjske koče še vedno izvedljive.

To vprašanje presega zgolj namensko rabo zemljišč. Gre za vprašanje dolgoročne turistične strategije Celja. Predvidena namenska raba zemljišč ni več skladna s strokovnimi podlagami za razvoj Celjske koče, ki so priloga OPN.

Vir: spletna stran MOC

Zakaj so površine izpadle?

Mestna občina Celje v gradivu za Mestni svet pojasnjuje, da so na zmanjšanje razvojnih pobud pomembno vplivala usklajevanja z Ministrstvom za kmetijstvo, Direkcijo RS za vode, DARS, Zavodom RS za varstvo narave in drugimi državnimi nosilci urejanja prostora.

Vse občine se v postopku sprejemanja OPN pogajajo z nosilci urejanja prostora. Ene manj, druge bolj uspešno.

Za Mestno občino Celje se odpirajo vprašanja:

• katere površine so bile izločene zaradi državnih zahtev,
• katere so bile izločene zaradi odločitev občine,
• ali so bile predlagane ustrezne nadomestne razvojne lokacije,
• kako odločno je občina zagovarjala razvojne interese Celja v postopku usklajevanj,
• kako so se v postopku dokazovala najboljša kmetijska zemljišča, če za Celje ni izdelane študije TVKZ - trajno varovanih kmetijskih zemljišč,
• zakaj potrjena kvota novih stavbnih površin s strani Ministrstva za kmetijstvo, ki je bila javno razgrnjena, ni obveljala,
• ali je v postopku zmanjšanja razvojnih pobud sodelovala javnost.

Celje ima tudi nepozidana stavbna zemljišča

Pri razpravi o novih stavbnih zemljiščih je pomemben še en podatek.

Gradivo OPN navaja približno 145 ha nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so že danes namenjena gradnji, vendar ostajajo neizkoriščena. V predstavitvi OPN se glede novih razvojnih površin sklicujejo na obstoječa nepozidana stavbna zemljišča, a to ne gre enačiti. Večina nepozidanih stavbnih zemljišč, ki imajo takšen status že od leta 2001, je namreč v privatni lasti.

Z opustitvijo 217 ha razvojnih stavbnih zemljišč bi moral OPN spremljati jasen akcijski načrt aktivacije nepozidanih stavbnih zemljišč.

Kaj pomeni nova zakonodaja iz vidika upoštevanja novih pobud občanov za pridobitev stavbnih zemljišč v prihodnje?

Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 2025 zaostruje pogoje za spreminjanje namenske rabe kmetijskih zemljišč. To pomeni, da bo ponovno pridobivanje izgubljenih razvojnih površin v prihodnosti bistveno težje kot do sedaj.

Kaj bi moralo slediti zdaj?

Ker sprejetega OPN ni več mogoče spreminjati, bi morala Mestna občina Celje pripraviti jasen izvedbeni načrt razvoja:

• program aktivacije nepozidanih stavbnih zemljišč,
• razvojno strategijo za nova stanovanja, tako tržna kot javna,
• načrt razvoja gospodarskih con,
• turistični masterplan Celjske koče,
• turistični masterplan Šmartinskega jezera,
• letno poročanje Mestnemu svetu o doseganju razvojnih ciljev.

Po skoraj dveh desetletjih priprave je Celje dobilo nov OPN, vendar bistveno drugačen od tistega, ki je bil predstavljen javnosti leta 2023.

S sprejemom OPN je mesto Celje prvič dobilo tudi Urbanistični načrt, ki je priloga sprejetega OPN. Po usklajenem predlogu OPN je vprašanje, ali so Urbanistični načrt in strateški ter izvedbeni del OPN še usklajeni. Vprašanje je tudi, ali so z OPN usklajene Strategije Mestne občine Celje, kot so stanovanjska, turistična, kulturna, gospodarska, športna...

Zato se postavlja legitimno politično vprašanje:

Ali je Mestna občina Celje v postopku sprejemanja OPN dovolj odločno zagovarjala razvojne interese mesta?

Če je odgovor da, naj občina predstavi analizo, iz katere bo razvidno, zakaj je izguba 217 ha razvojnih površin za Celje sprejemljiva.

Če takšne analize ni, potem obstaja resen dvom, da je Celje zamudilo eno najpomembnejših razvojnih priložnosti zadnjih desetletij.

OPN je sprejet in tega dejstva ni več mogoče spremeniti.

Odgovornosti za sprejete odločitve pa ni mogoče zaključiti z glasovanjem na seji mestnega sveta.

Odgovornost mestne oblasti se šele začenja.

Občani imajo pravico zahtevati jasne odgovore, roke in konkretne ukrepe, ki bodo pokazali, kako bo Celje z bistveno manjšimi prostorskimi rezervami zagotovilo nova stanovanja, nova delovna mesta, razvoj turizma in kakovost življenja prihodnjih generacij.

Pravo vprašanje danes ni, ali je OPN sprejet. Pravo vprašanje je, ali je Celje z njim izgubilo razvojno priložnost.